Trdoto vode povzročajo kalcijeve in magnezijeve soli v vodi.
Skupna trdota predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Kot karbonatno trdoto označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Nekarbonatno trdoto predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate - soli obeh omenjenih ionov torej, ki so v vodi poleg hidrogenkarbonatov še prisotne.
Trdoto vode izražamo kot vsoto množin kalcijevih in magnezijevih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijevega oksida (CaO).
Enota, ki se najpogosteje uporablja za izražanje trdote vode, je nemška trdotna stopnja (1°N = 10 mg kalcijevega oksida na liter).
Uporablja se tudi francoska trdotna stopnja (1°F = 17.8 mg kalcijevega karbonata na liter). 1°N ustreza 1.78°F.
Trdote vode izražamo v nemških (°N ) ali francoskih trdotnih stopnjah (°F):
TRDOTA VODE |
°N |
°F |
VODOVODNI SISTEM |
---|---|---|---|
Mehka voda |
do 7 |
do 13 |
Šentanel |
Srednje trda voda |
7-15 |
13-27 |
Leše,Stražišče |
Trda voda |
15-21 |
27-37 |
|
Zelo trda voda |
nad 21 |
nad 37 |
|
Kaj povzroča nastajanje vodnega kamna?
Zaradi slabe topnosti kalcijevega in magnezijevega karbonata se soli izločijo in nastanejo usedline. Na površine v kopalnici, grelne površine in na stene cevovodov se nalaga t.im. vodni kamen. Sivkasti madeži na keramičnih ploščicah in na pipah na pogled res niso prijetni, predstavljajo pa malenkostno težavo v primerjavi z resnimi okvarami in motnjami pri delovanju vodovodnih in toplovodnih naprav, ki se pojavijo zaradi oblog vodnega kamna.
V posebnih primerih, ko potrebujemo mehkejšo ali popolnoma demineralizirano vodo, uporabljamo posebne naprave za mehčanje. Takšne naprave se uporabljajo predvsem za profesionalne pralne stroje, za aparate za pripravo napitkov in pri instalaciji zahtevnejših klimatskih naprav.